Končno je prišel čas za dopust in moje težko pričakovani dopust na gorenjskem, v čudovitem apartmaju, ki ga krasi kovinska kritina posebne modre barve. Ne vem, zakaj, se vedno tako osredotočim na njihovo streho, pa vendar mi je ta barva tako nekaj posebnega, da doda celotnemu apartmaju resnično poseben pridih.
Morda pa ni samo kovinska kritina, ki me tako fascinira. Sicer ima neko posebno modro zeleno barvo, ki se prav lepo spreminja ob različnih svetlobah. Morda je pa celo tista plezalka, ki se tako lepo ovija okoli celotnega apartmaja in nato še preko strehe. Lahko, da je celotna povezava teh barv tako prijetna, kjer ta kovinska kritina postane še bolj čarobna.
Mi je pa vedno zelo všeč to, da lahko pridem sem v ta apartma sredi gozda za manjšim Jezerom. Mir, precej manj temperatur, kolikor na morju. Ne da nimam rada morja in vročine, ampak mi pa vseeno prija kakšen teden dopusta na prijetnih stopinjah s svežim zrakom. In glede na to, da je moj priljubljena apartma, ki ga krasi modra kovinska kritina, vedno na voljo, takrat ko si to zaželim, toliko bolje.
Ne daleč od mojega priljubljenega apartmaja leži tudi prijetno malo jezerce, v katerem se je mogoče tudi kopati in vedno prvi dan najprej odhitim tja, da se popolnoma ohladim v prijetno hladni vodi. Dejansko je tam tako hladna voda, da me po približno pol ure začne pošteno zebsti, če ne plavam. Seveda skoraj nikoli ne plavam veliko, ker mi je bolj prijetno samo sedeti v njem.
Vsekakor pa je to tak kotiček, kamor pridem najrajši sama, da se resnično odpočijem, umirim, izpraznim glavo ter si naberem novih moči za vse, kar me čaka po tem. Ko odhajam pa se tudi vedno privoščim dolg pogleda na moj najljubši apartma, kjer najbolje izstopa modra kovinska kritina, ki me še dolgo po tem, ko ga ne vidim več, pomirja.